Opozorilo iz Velike Britanije

Slovenija državna podjetja prodaja, Britanci spoznavajo zmoto privatizacije

»Privatizacija ne deluje.« Tako v The Guardianu začne kolumno Seumas Milne. »Obljubili so nam deležniško demokracijo, konkurenco, padanje cen in boljše storitve. Generacijo kasneje ugotavljamo, da je večina dobila ravno nasprotno.« Na vseh področjih se pojavljajo privatni monopoli, perverzne subvencije privatnim podjetjem, astronomske cene, podinvestiranje na račun kakovosti storitev, dobičkarstvo. Potrošniki in politiki so prevarani z raznimi komercialnimi skrivnostmi in zapletenimi pogodbami. Delavcem se grobo posega v plače in pravice. Ukinitev 30 let veljavne, s pomočjo kapitala uveljavljene dogme proti državnemu lastništvu je nujna tudi zaradi povečanja družbene neenakosti. Nadzor nad temeljnimi storitvami se je preselil v roke velikanskih tujih podjetij, ampak ta so, paradoksalno, pogosto državna, zapiše Milne. Več>>

»Ne glede na dokaze, da so privatizirane storitve dražje in manj učinkovite, gre karavana dalje,« piše komentator. Opozicija privatizaciji ne nasprotuje, ker da je javna lastnina »ideološka«. Dodajmo misel ekonomista Jožeta Mencingerja o slovenski privatizaciji: »Tokratna privatizacija je podobno ideološka, kot je bila nacionalizacija leta 1948,« je dejal v intervjuju Urše Marn.

Uveljavitev strožje zakonodaje in nadzora, kar naj bi rešilo vse težave privatizacije, pomeni poskušati narediti nekaj od daleč, posredno, namesto da bi s prevzemom lastništva težave rešili neposredno, še opozarja Milne. »Izkušnje kažejo, da ne moreš nadzirati, česar ne poseduješ.«

»Nasprotno od tega, kar trdijo finančniki, nacionalizacija ne bi bila predraga. Tudi če bi plačali polno tržno ceno podjetja, bi to lahko bilo v obliki državnih obveznic. Na to bi seveda plačevali obresti, ki pa bi jih lahko krili z delčkom dobička kupljenih podjetij.«

Britanski politiki, ki se osredotočajo samo na londonski City, so spregledali, kaj se dogaja drugod po svetu, še zapiše Milne. »Od Južne Amerike do ZDA in zahodne Evrope se privatizirane javne storitve, podjetja in viri vračajo v last držav. V preteklih desetih letih je 86 mest ponovno prevzelo oskrbo z vodo. V Nemčiji je oskrba z električno energijo po letu 2008, ko se je začela kriza, znova državna.« Politika zategovanja pasu res spodbuja privatizacijo, a gredo ukrepi vlad po vsem svetu v drugo smer.

»Pritisk po mešani ekonomiji – ki je bila še nedavno razumljena kot zdravorazumska – se bo s povečevanjem stroškov in polomij nebrzdanega kapitalizma le še povečal,« zaključi Britanec.